Od izvira Rabe do Monoštra
Trije člani SDPPP (Miran Korošec, Franci Just in Štefan Kardoš) smo se konec julija 2024 odpravili proti avstrijskemu kraju Bruck an der Mur, pravzaprav v bližnji Passail in od tam ob vznožje 1548 m visokega Osserja, kjer na 1150 metrih nadmorske višine izvira reka Raba. Iz alpskega sveta smo se s kolesi spustili proti panonski ravnici po kolesarski poti z oznako R 11 in svojo dvodnevno križarjenje ob reki (približno 120 kilometrov) končali v Monoštru.
Pravijo, da je Raba avstrijska in madžarska reka, po približno 100 kilometrih toka priteče iz Avstrije na Madžarsko v bližini Dolnjega Senika in se potem počasi vije še približno 180 kilometrov po ravnici proti Donavi, v katero se izlije pri Györu. Vendar pa je Raba tudi slovenska reka, morda v določenem pogledu celo bolj kot avstrijska in madžarska, po njej je dobila ima pokrajina, v kateri živijo Slovenci na severni strani slovensko-madžarske meje, pa tudi sicer se je reka skozi zgodovino zapisala globoko v kolektivno zavest porabskih Slovencev.
Raba priteče na površje v hribovitem alpskem svetu kot majhen izvirček in potem bliskovito odteče proti dolini, ki se kmalu začne širiti v panonsko brezbrežnost, tok reke se upočasni, potem pa se le še počasi vije po ravnici in se ob zlitju s pritoki postopoma širi in poglablja v 30 do 50 metrov široko in do 2 metra globoko rjavo reko (etimologija imena reke nas pripelje prav do tega pomena – reka, ki je rjave barve).
Podobno toku reke je tudi potovanje s kolesi ob reki – sprva hiter spust proti mestecu Passail, potem pa se kmalu po mestu Weiz začne počasno križarjenje po poljih in travnikih ob okljukih že panonsko lene Rabe vse do Vrbne (Feldbacha) in Ženavcev (Jennesdorfa). Kolesarjenje ob Rabi je tudi potovanje skozi čas, ustavljamo se lahko ob številnih objektih materialne in duhovne kulturne dediščine ter ob zapisih o rastlinskem in živalskem svetu v porečju na informativnih tablah in oznakah.
Več o avstrijski Rabi naj povedo same fotografije, o slovenski in madžarski poti reke pa kdaj drugič.
