Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja na obisku pri sarajevskih Slovencih
Člani Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja (SDPPP) in simpatizerji smo ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju v soboto, 27. 4. 2024, obiskali Sarajevo in tamkajšnje Slovensko društvo Cankar (SDC). Udeležencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki je v organizaciji društva sarajevskih Slovencev 27. in 28. 4. potekal v hotelu Saraj na obrobju Baščaršije, smo se predstavili s kratkim predavanjem in kulturnim programom. Udeležencem dopolnilnega pouka, to je osnovnošolcem in srednješolcem iz celotne Bosne in Hercegovine, je SDPPP podaril tudi večjezično slikanico Rija in Rus, SDC pa nekaj knjig iz lastne produkcije.
Eden od smotrov delovanja SDPPP je tudi navezovanje stikov z rojaki onkraj domačih meja, spoznavanje položaja Slovencev izven matične domovine, seveda pa tudi predstavljanje lastne pokrajine in delovanja samega društva v njej ter nudenje pomoči v okviru lastnih zmožnosti, npr. darovanje knjig ipd. To je bil tudi najpomembnejši cilj letošnje strokovne ekskurzije k Slovencem in njihovemu društvu v Sarajevu, glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Tokrat smo moči združili tudi z nečlani, ki so sodelovali pri izvedbi programa.
Slovenci so se v Sarajevo začeli intenzivneje naseljevati v času avstro-ogrskega imperija kot državni uradniki, pozneje so sem pred fašizmom bežali primorski Slovenci in potem mnogi v Sarajevu tudi ostali. Tukaj živeči Slovenci so potem 8. aprila 1934 ustanovili Delavsko kulturno društvo Cankar. Ime ni bilo izbrano naključno, kajti v Sarajevu je leta 1909 pri svojem bratu duhovniku Karlu bival veliki Ivan Cankar in napisal eno temeljnih del slovenske dramatike, dramo Hlapci. Del društvenih dejavnosti je bila tudi publicistika, kot navaja Danijel Osmanagić, je list Naša misel izšel že marca 1935 (z rubrikami, kot so Družabne novice, Iz Slovenije, Iz sveta …). Pozneje, od leta 1937, so izdajali še Zoro, časopis za kulturo in izobraževanje, izšlo je 26 številk. Društvo je delovalo do začetka 2. svetovne vojne in se potem ponovno vzpostavilo po vojni ter delovalo do leta 1951, ko so bila v bivši državi prepovedana vsa nacionalna društva, kot Radničko kulturno društvo Cankar. Ponovna obuditev društva sega v čas po razpadu socialistične Jugoslavije. Društvo je ponovno začelo delovati leta 1993, se leta 2013 preimenovalo v Slovensko društvo Cankar in pod tem imenom deluje še danes. Društvo ima svoje prostore, knjižnico in arhiv, prireja številne kulturne in tudi športne prireditve. Eden od pomembnejših športnih dogodkov je Spominski teniški turnir Jan Doršner v spomin na mladega športnika Jana Doršnerja, ki je izgubil življenje na prvi obrambni črti mesta Sarajevo decembra 1992. V okviru SDC deluje Mešani pevski zbor Camerata Slovenica, pripravljajo pa tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika. Društvo ima več kot 250 članov.
SDPPP se je za obisk Sarajeva dogovarjal s predsednico sarajevskega Slovenskega društva Cankar Verico Đindo, prireditve pa se je ob članih SDC udeležil tudi namestnik slovenskega veleposlanika v Sarajevu dr. Zvone Žigon. Enourni program za okrog petdeset udeležencev dvodnevnega dopolnilnega pouka iz slovenskih društev iz celotne BiH je bil sestavljen iz kratke predstavitve prekmursko-prleško-porabske pokrajine (Franci Just, predsednik SDPPP), njenih besednih ustvarjalcev (Miran Korošec) in predstavitve posebnosti slikanice, ki je bila podarjena udeležencem pouka (Štefan Kardoš). Didaktična slikanica Rija in Rus pisateljice Marinke Horvat in ilustratorke Zale Kostric, ki jo je SDPPP izdal v sozaložništvu z Dvojezično srednjo šolo Lendava (DSŠL), lepo ponazarja večkulturnost panonske pokrajin ob Muri in Rabi , ki je morda ravno po tem najbolj podobna Sarajevu (posebnost slikanice je njena večjezičnost, saj so besedilo dijakinje DSŠL iz slovenščine prevedle še v madžarščino, prekmurščino, romščino in hrvaščino). Program se je nadaljeval z nastopom za to priložnost sestavljene pevske skupine (uglasila in vodila jo je sopotnica Lili Miloševič). Zapeli smo prekmursko ljudsko San se šetao, dve kitici Zdravljice, potem pa še skupaj z udeleženci pouka Čuk se je oženil. Največ občudovanja pa je doživel dramski nastop Martina in Rute Vukan ter Alekseja Miloševića. Uprizorili so odlomek iz gledališko-glasbene predstave OŠ Murska Sobota III Zmenki. Še posebej je navdušil glavni igralec iz predstave Martin Vukan v vlogi Ivana Cankarja.
Na poti domov iz mesta Iva Andrića, Meše Selimovića, Dževada Karahasana, Miljenka Jergovića, Semezdina Mehmedovića, Aleksandra Hemona in mnogih drugih besednih ustvarjalcev smo se v Mostarju s krajšim recitalom (Franci Just) spomnili še velikega pesnika iz tega mesta na Neretvi Aleksa Šantića in pozneje, že na hrvaški strani, Tina Ujevića.
