Miklošičevi dnevi so na ljutomerski gimnaziji postali tradicija. Bilo je v novembru leta 2004, kar ni naključje, saj se je jezikoslovec Franc Miklošič rodil 20. novembra 1813 v Radomerščaku, zato so se na gimnaziji, ki se imenuje po Francu Miklošiču, odločili, da bodo Miklošičevi dnevi ohranjali spomin na svetovljanskega Miklošiča, prikazovali bodo ustvarjalnost mladih na različnih področjih, hkrati pa seznanjali z novostmi na področju jezikoslovja in z izzivi sodobnega časa.
Če se spomnimo npr. le prvih Miklošičevih dnevov, ko je dijake nagovorila dr. Martina Orožen, priznana strokovnjakinja za staro cerkveno slovanščino, ki je poudarila, da smo vsi odgovorni, da se slovenščina ne bi izgubila med jeziki Evropske zveze.
Gost na letošnjih Miklošičevih dnevih je bil tudi član SDPPP Štefan Kardoš, ki deluje na literarnem, filmskem, gledališkem in raziskovalnem področju. V pogovoru, ki ga je vodila slovenistka Irena Štuhec, je Štefan Kardoš predstavil dvojezičnost v Sloveniji in na Madžarskem, poudaril je velik pomen ohranjanja slovenščine v Porabju, kar je povezal tudi z raziskovanjem jezika in načina življenja pri Slovencih v Betlehemu. Roman Vse moje Amerike je namreč posvetil prekmurskim emigrantom v Ameriki, v njem se prepletajo usode prebivalcev iz Križevcev v Prekmurju od konca prve svetovne vojne do prvih let po drugi svetovni vojni, spomin nas popelje tudi v današnji čas. Na srečanju je bila predstavljena tudi pisateljeva filmska ustvarjalnost, odlomek iz filma Stric Geza gre v Zaturce je zelo sugestivno vplival na občinstvo.
Pisatelj Štefan Kardoš je izjemno zanimivo in doživeto predstavil svojo ustvarjalnost, dijaki, ki so nedavno tudi obiskali Porabje, so uživali v sproščenem pogovoru. Zbrani smo potovali skozi bogato s kresnikom nagrajeno Kardoševo literaturo in se vračali v bogastvo spominov, ki jih odstirajo njegovi romani. Prekmurje, Prlekija, Porabje, pokrajine so se prikazovale kot nikoli raziskana filmska zgodba.
Irena Štuhec